1. Organsko specifične avtoimunske bolezni:
Te bolezni primarno ciljajo na specifične organe ali tkiva v telesu in so značilne po prisotnosti avtoprotiteles, usmerjenih proti specifičnim antigenom v teh organih. Organsko specifične avtoimunske bolezni vključujejo:
- Hashimotov tiroiditis:avtoimunsko vnetje ščitnice, ki povzroči nezadostno delovanje ščitnice (hipotiroidizem).
- Gravesova bolezen:avtoimunska disfunkcija ščitnice, ki povzroči čezmerno delovanje ščitnice (hipertiroidizem).
- Sladkorna bolezen tipa 1:avtoimunsko uničenje celic otočkov v trebušni slinavki, kar povzroči nezadostno proizvodnjo insulina in povišano raven glukoze v krvi.
- Celiakija:avtoimunska reakcija na gluten, ki povzroča vnetje in poškodbe tankega črevesa.
2. Sistemske avtoimunske bolezni:
Sistemske avtoimunske bolezni, znane tudi kot bolezni vezivnega tkiva, prizadenejo več organov in sistemov v telesu. Zanje je pogosto značilna prisotnost različnih avtoprotiteles, od katerih imajo nekatera širšo reaktivnost v različnih tkivih. Pogoste sistemske avtoimunske bolezni vključujejo:
- Sistemski eritematozni lupus (SLE):kronična vnetna bolezen, ki lahko prizadene različne organe, kot so sklepi, koža, ledvice, srce, pljuča in živčni sistem.
- Revmatoidni artritis (RA):vnetna bolezen, ki prizadene predvsem sklepe, kar povzroča bolečino, otekanje in okorelost.
- Skleroderma:skupina motenj, za katere je značilna otrdelost in zadebelitev kože ter prizadetost notranjih organov, kot so pljuča, ledvice in prebavila.
- Sjögrenov sindrom:avtoimunsko stanje, ki prizadene eksokrine žleze, zlasti žleze slinavke in solzne žleze, kar povzroči suha usta in oči.
Razvrstitev avtoimunskih bolezni, ki temelji na specifičnosti organa ali sistemski prizadetosti, pomaga pri diagnostičnem testiranju, oceni prizadetih organskih sistemov in ustreznih strategijah zdravljenja za obvladovanje specifične avtoimunske motnje.
Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com