Griffith se je osredotočil na pojav transformacije med svojim delom z bakterijami, ki povzročajo pljučnico (Streptococcus pneumoniae) in mišmi. Transformacija se nanaša na proces, s katerim bakterije prevzamejo DNK iz okolja in jo vključijo v svoj genom, kar povzroči spremembo genetskih lastnosti. V svojih poskusih je Griffith odkril, da lahko žive bakterije postanejo virulentne in povzročijo pljučnico pri miših, ko so bakterije, uničene s toploto (nevirulentni sev), pomešane z živimi, vendar nevirulentnimi bakterijami. To je pokazalo, da se nekakšen genetski material iz bakterij, ubitih s toploto, prenaša na žive bakterije, kar jim omogoča izražanje patogenih lastnosti. Griffithovo opazovanje in ugotovitve so zagotovile zgodnje dokaze o bakterijski transformaciji in nakazale obstoj transformacijskega principa, ki je bil kasneje identificiran kot DNK.