1. Pomanjkanje železa:RLS je pogosto povezan z nizko vsebnostjo železa v krvi, zlasti pri nosečnicah. Železo ima ključno vlogo pri proizvodnji dopamina, nevrotransmiterja, ki sodeluje pri uravnavanju gibanja in motoričnega nadzora, njegovo pomanjkanje pa lahko prispeva k razvoju simptomov RLS.
2. Nosečnost:Približno 15 % do 20 % nosečnic doživi RLS, običajno v tretjem trimesečju. Hormonske spremembe, zlasti povečana raven estrogena in progesterona, lahko prispevajo k razvoju simptomov RLS med nosečnostjo.
3. Kronična ledvična bolezen:Posamezniki s kronično ledvično boleznijo (CKD) imajo večjo prevalenco RLS v primerjavi s splošno populacijo. Porušeno ravnovesje elektrolitov, kot so ravni kalcija, magnezija in fosfata, ter kopičenje uremičnih toksinov zaradi okvarjenega delovanja ledvic naj bi igrali vlogo pri razvoju RLS pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo.
4. Periferna nevropatija:Sindrom nemirnih nog je lahko simptom periferne nevropatije, stanja, za katerega je značilna poškodba živcev v perifernem živčnem sistemu. Periferno nevropatijo lahko povzročijo številni dejavniki, vključno s sladkorno boleznijo, pomanjkanjem vitamina B12, zlorabo alkohola ali določenimi zdravili.
5. Parkinsonova bolezen in multipla skleroza:RLS je bolj razširjen pri posameznikih z nevrodegenerativnimi motnjami, kot sta Parkinsonova bolezen in multipla skleroza. Spremembe v centralnem živčnem sistemu, vključno s spremembami ravni dopamina, naj bi prispevale k simptomom RLS v teh stanjih.
Pomembno je omeniti, da čeprav so ta stanja povezana z RLS, ne bodo vsi posamezniki s temi stanji doživeli RLS. RLS se lahko pojavi tudi pri ljudeh brez katerega od zgornjih stanj, včasih pa natančen vzrok morda ni znan (idiopatski RLS). Pravilna diagnoza in medicinska ocena sta bistvena za določitev osnovnega vzroka in učinkovito obvladovanje simptomov RLS.
Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com