1. Zdravstvena zgodovina in simptomi :
- Zdravstveni delavec povpraša o pacientovih simptomih, kot so težave z uriniranjem, nepopolno praznjenje mehurja ali občutek nujnosti po uriniranju, ne da bi lahko izločil urin.
- Zbirajo se informacije o osnovnih zdravstvenih stanjih, zdravilih ali predhodnih epizodah zastajanja urina.
2. Fizični pregled:
- Trebuh in spodnji del hrbta je mogoče pregledati glede kakršnih koli bolečin, občutljivosti ali napenjanja.
- Ponudnik zdravstvenih storitev lahko nežno pretipa mehur, da oceni polnost.
3. Pregled ali ultrazvok mehurja :
- Za merjenje količine urina, ki se zadržuje v mehurju, se lahko opravi skeniranje mehurja ali ultrazvok mehurja. To lahko pomaga določiti resnost zastajanja urina.
4. Analiza urina:
- Vzorec urina se lahko zbere in analizira, da se preverijo znaki okužbe, krvi ali druge nepravilnosti, ki bi lahko prispevale k zastoju urina.
5. Preizkus izpraznitve:
- Če je mogoče, lahko osebo prosimo, naj poskusi urinirati. Ponudnik zdravstvenih storitev lahko spremlja pretok urina, kar lahko zagotovi informacije o morebitnih ovirah.
6. Slikovne študije:
- Odvisno od domnevnega vzroka zastoja urina se lahko naročijo slikovni testi, kot so rentgenski žarki, računalniška tomografija (CT) ali slikanje z magnetno resonanco (MRI), da se ocenijo sečil, prostata ali okoliške strukture glede nenormalnosti ali ovire.
7. Urodinamično testiranje:
- Urodinamično testiranje oceni, kako dobro mehur shranjuje urin in ga sprošča. To vključuje merjenje tlakov in pretokov mehurja med polnjenjem in praznjenjem.
8. Cistoskopija:
- V nekaterih primerih lahko gibljivo cevko s kamero (cistoskop) vstavite skozi sečnico v mehur, da vizualno pregledate sečnico in mehur glede morebitnih ovir ali nepravilnosti.
Na podlagi ugotovitev teh testov in pregledov lahko zdravstveni delavec postavi diagnozo zastoja urina in določi ustrezen načrt zdravljenja.
Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com