Kaj prisili dekle, da nenehno lula?

- Okužba sečil (UTI):UTI se pojavi, ko bakterije vstopijo v urinarni trakt in povzročijo vnetje. Simptomi UTI vključujejo pogosto uriniranje, pekoč občutek med uriniranjem, moten urin ali urin z neprijetnim vonjem in bolečine v spodnjem delu trebuha.

- Prekomerno aktiven sečni mehur (OAB):OAB je stanje, za katerega je značilna nenadna in pogosta želja po uriniranju, tudi če mehur ni poln. Pogosto jo spremlja nehoteno uhajanje urina (inkontinenca). OAB lahko povzročijo različni dejavniki, vključno s poškodbo živcev, šibkostjo mišic v mehurju ali nekaterimi zdravstvenimi težavami.

- Sladkorna bolezen:nenadzorovana sladkorna bolezen lahko vodi do pogostega uriniranja, saj telo poskuša odstraniti odvečno glukozo z urinom. Drugi simptomi sladkorne bolezni so povečana žeja, lakota, utrujenost in izguba teže.

- Nekatera zdravila:nekatera zdravila, kot so diuretiki (uporabljajo se za povečanje izločanja urina) in nekateri antidepresivi, lahko povzročijo pogosto uriniranje kot stranski učinek.

- Nosečnost:med nosečnostjo naraščajoča maternica pritiska na mehur, kar povzroči povečano uriniranje.

- Prolaps medeničnih organov:To stanje se pojavi, ko medenične mišice in vezi oslabijo, kar povzroči, da se medenični organi, vključno z mehurjem, spustijo iz svojega normalnega položaja. Posledica je lahko pogosto uriniranje in inkontinenca.

- Intersticijski cistitis:kronično stanje, za katero je značilno vnetje mehurja, intersticijski cistitis lahko povzroči pogosto uriniranje, bolečine v mehurju in medeničnem predelu ter nelagodje med spolnim odnosom.

- Zožena sečnica:pri nekaterih ženskah se lahko sečnica, cev, skozi katero urin izhaja iz telesa, zoži, kar povzroči težave pri uriniranju in povečano pogostost.

- Nevrološke motnje:Določena nevrološka stanja, kot sta multipla skleroza in Parkinsonova bolezen, lahko vplivajo na nadzor živcev nad mehurjem, kar povzroči pogosto uriniranje in inkontinenco.

Če imate pogosto uriniranje, je pomembno, da se posvetujete z zdravstvenim delavcem, da ugotovite vzrok in predpišete ustrezno zdravljenje.