Struktura zoba je sestavljena iz več plasti, vključno s sklenino, dentinom, pulpo in cementom. Zobna gniloba se običajno začne s sklenino, ki je najbolj oddaljena plast zoba. Sklenina je sestavljena iz trdega minerala, imenovanega hidroksiapatit, ki je odporen proti razpadu. Ko kisline iz bakterij pridejo v stik s sklenino, lahko raztopijo hidroksiapatit in ustvarijo drobne luknje v zobu.
Če se gniloba ne zdravi, lahko napreduje do dentina, ki je plast tkiva pod sklenino. Dentin je mehkejši od sklenine in bolj dovzeten za razpadanje. Ko je dentin prizadet, lahko zob postane občutljiv na vroče ali nizke temperature in lahko se pojavi bolečina.
V hujših primerih lahko zobna gniloba doseže pulpo, ki je najbolj notranji del zoba. Pulpa vsebuje krvne žile in živce, in če se okuži, lahko povzroči hude bolečine in otekline. Okužba se lahko razširi tudi na kost, ki obdaja zob, kar povzroči stanje, imenovano parodontitis.
Za preprečevanje zobne gnilobe je pomembno vzdrževati dobro ustno higieno z rednim ščetkanjem in nitkanjem ter se izogibati sladki hrani in pijači. Za zgodnje odkrivanje in zdravljenje morebitnega kariesa so pomembni tudi redni pregledi pri zobozdravniku.
Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com