Nobenega človeka, ki
ni mrtev, ne imenujemo srečnega kajti šele potem, ko oseba umre, lahko resnično ocenimo njeno življenje in njegov vpliv. Medtem ko je človek živ, vedno obstaja možnost spremembe, neuspeha ali nesreče, ki bi lahko spremenila naše dojemanje njegove sreče. Poleg tega lahko šele po smrti vidimo končni izid človekovega življenja, ki lahko osvetli, ali je resnično dosegel trajno srečo.