Ali je bil senat prvotno svet starcev, ki so za posvetovanje uporabili starost modrosti?

Izvor senatov je mogoče izslediti v starem Rimu. Rimski senat, znan kot "Senatus", je bila politična institucija, sestavljena iz skupine starejših in spoštovanih moških, ki so služili kot svetovalci vlade. Beseda "senat" izhaja iz latinske besede "senex", kar pomeni "starec" ali "starejši".

Rimski senat je imel med rimsko republiko pomembno moč in vpliv, njegovi člani pa so imeli ključno vlogo pri oblikovanju političnih in zakonodajnih odločitev države. Senatorji so bili izbrani iz rimskih patricijskih družin, ki so bile bogat in aristokratski razred. Članstvo v senatu je temeljilo na starosti, izkušnjah in družbenem statusu, pri čemer so bili posamezniki običajno imenovani v senat po tem, ko so bili v drugih javnih službah.

Senat je služil kot posvetovalni organ, ki je nudil nasvete in nasvete sodnikom in konzulom, ki so bili izvršni uradniki Rimske republike. Senatorji so razpravljali o zakonih, zunanji politiki in drugih pomembnih državnih zadevah. Njihove odločitve niso bile pravno zavezujoče, vendar so imele veliko težo in sodniki so jim pogosto sledili.

Sestava senata se je sčasoma spreminjala, senatorji niso bili več izključno iz patricijskega razreda. Ko se je Rimska republika razvijala, je senat postal bolj vključujoč in je dovolil moškim iz plebejskih družin (navadnih državljanov), da se pridružijo njegovim vrstam. Ta sprememba je odražala rastočo politično moč in vpliv plebejcev.

Skratka, prvotni koncept senata je bil res svet starejših mož, ki so s svojo modrostjo in starostjo razpravljali o pomembnih državnih zadevah. Rimski senat je ponazarjal to idejo in je igral ključno vlogo pri oblikovanju politične pokrajine starega Rima.