Kako je nastala organizacija hospic?

Korenine hospicijskega gibanja segajo v 4. stoletje, ko je katoliška cerkev ustanovila prve bolnišnice oziroma hospice predvsem za oskrbo revnih popotnikov. V srednjem veku so številne verske in posvetne ustanove skrbele za posmrtne oskrbe bolnih, poškodovanih in umirajočih, številni takšni hospici so bili pri samostanih. Šele v 19. stoletju je novo zanimanje sprožilo več družbenih in verskih voditeljev, vključno z:

- Florence Nighingale je v Londonu v Angliji ustanovila »Dom za umirajoče reveže«, znan po mirnem in dostojanstvenem okolju.

- Marie Curie, fizičarka in kemičarka, ki je začela raziskovanje radioaktivnosti in ustanovila prvi inštitut za radij, se je prav tako zavzemala za sočutno oskrbo ob koncu življenja.

- Cicely Saunders, britanska zdravnica in socialna delavka, je splošno priznana kot ena od ustanoviteljic sodobnega gibanja hospic. Njen pristop k zagotavljanju terminalne oskrbe se je osredotočal na holistični in sočutni model, ki je poudarjal lajšanje bolečin, čustveno podporo in dostojanstvo umirajočih.