Kakšna je patofiziologija motnje multiple osebnosti?

Motnja večkratne osebnosti, zdaj imenovana disociativna motnja identitete (DID), je kompleksno duševno stanje, za katerega je značilna prisotnost dveh ali več različnih osebnostnih stanj ali identitet pri posamezniku. Natančna patofiziologija DID ni popolnoma razumljena, vendar naj bi več teorij in dejavnikov prispevalo k njenemu razvoju:

1. Travma: DID je močno povezan z zgodovino hudih travm v otroštvu, kot so fizična, čustvena ali spolna zloraba, zanemarjanje ali druge oblike kroničnega stresa. Te travmatične izkušnje naj bi premagale razvijajoče se otrokove mehanizme obvladovanja, kar vodi v razdrobljenost sebe kot obrambnega mehanizma.

2. Disociacija: Disociacija je psihološki proces, ki vključuje začasno ločitev od okolja, misli, spominov ali občutka sebe. Pri DID postane disociacija resen in vztrajen mehanizem obvladovanja, ki ga posameznik uporablja, da bi se izognil ogromni travmi.

3. Spremenjena stanja zavesti: Ljudje z DID doživljajo spremembe v svoji zavesti, kar vodi do različnih osebnostnih stanj, ki imajo lahko drugačne misli, občutke, spomine in vedenje. Ta osebnostna stanja se lahko dojemajo kot ločene identitete s svojimi edinstvenimi značilnostmi.

4. Nevrobiološke spremembe: Študije kažejo, da je DID povezan s spremembami v strukturi in delovanju možganov. Nenormalnosti so opazili na področjih, ki so odgovorna za integracijo spominov, čustev in samozavedanja, vključno s hipokampusom, amigdalo in prefrontalnim korteksom.

5. Genetska predispozicija: Nekatere raziskave kažejo na genetsko komponento DID, kar kaže, da so lahko nekateri posamezniki bolj ranljivi za razvoj motnje, če so izpostavljeni travmatičnim izkušnjam.

6. Motnja navezanosti: Zgodnji odnosi navezanosti z negovalci lahko pomembno vplivajo na sposobnost posameznika, da razvije koheziven občutek sebe. Moteni vzorci navezanosti zaradi travme ali zanemarjanja lahko prispevajo k razvoju DID.

7. Motnja regulacije spomina: Ljudje z DID imajo pogosto težave s spominom, kot so vrzeli ali nedoslednosti v svojih spominih. Nekateri spomini so lahko potlačeni ali razdrobljeni zaradi disociacije, povezane s travmo.

Pomembno je omeniti, da je DID redka in zapletena motnja in da specifični mehanizmi, na katerih temelji njen razvoj, še niso povsem razumljeni. Za celovito razumevanje patofiziologije disociativne motnje identitete je potrebnih več raziskav.