Ali vam vračanje v normalno stanje povzroča stres?

Medtem ko svet postopoma izstopa iz omejitev, ki jih je naložila pandemija COVID-19, mnogi posamezniki doživljajo občutek nelagodja in stresa, ko se prilagajajo temu prehodu. Za ta pojav, znan kot "postpandemična stresna motnja" ali "anksioznost ponovnega vstopa", je značilna vrsta čustvenih in psiholoških izzivov, povezanih z vrnitvijo v normalno stanje. Tukaj je nekaj razlogov, zakaj vam lahko vrnitev v normalno stanje povzroča stres:

1. Negotovost in dvoumnost:Prehod iz pandemije prinaša negotovost in dvoumnost glede tega, kaj bo pomenilo »novo normalno«. Ta negotovost lahko sproži tesnobo, ko se posamezniki spopadajo z vprašanji o svoji varnosti, rutinah in prihodnosti na splošno.

2. Socialna ponovna prilagoditev:po mesecih socialne distanciranja in omejenih interakcij lahko ponovna vključitev v socialne situacije povzroči tesnobo. Strah pred okužbo z virusom, socialna nerodnost in potreba po prilagajanju novim družbenim normam lahko prispevajo k stresu.

3. Izguba rutine:Med pandemijo je veliko ljudi vzpostavilo nove rutine in navade, ki so zagotavljale občutek strukture in udobja. Vrnitev k rutinam pred pandemijo, kot je vožnja v službo, delo v pisarni ali udeležba na množičnih dogodkih, lahko zmoti te rutine in povzroči občutek nelagodja.

4. Strah pred nazadovanjem:Ko so omejitve odpravljene in se zdi, da virus postaja manj razširjen, se lahko posamezniki bojijo ponovnega izbruha pandemije. Ta strah pred vrnitvijo v zaprto stanje ali pred novim valom okužb lahko poveča raven stresa.

5. Pritisk za "dohitevanje":pandemija je morda povzročila, da se posamezniki počutijo, kot da so zaostali na različnih področjih svojega življenja, kot so izobraževanje, kariera ali osebni razvoj. Pritisk, da bi hitro nadoknadili zamujeno, lahko povzroči stres in izgorelost.

6. Čustvena utrujenost:Zaradi dolgotrajnega stresa in tesnobe med pandemijo so se številni ljudje počutili čustveno izčrpane in izčrpane. Vrnitev v normalno stanje lahko zahteva dodatne čustvene vire, kar je lahko izziv za tiste, ki se že počutijo izčrpane.

7. Pomanjkanje nadzora:Zaradi pandemije so se posamezniki močno zavedli omejitev njihovega nadzora nad dogodki. To spoznanje lahko vztraja tudi, ko omejitve popustijo, kar vodi v občutek ranljivosti in stresa.

8. Spreminjanje prednostnih nalog:pandemija je morda spremenila prioritete in vrednote ljudi, kar je povzročilo ponovno oceno njihovih življenjskih odločitev. Krmarjenje po teh spremembah in sprejemanje odločitev o prihodnosti po pandemiji je lahko stresno.

Pomembno je priznati in obravnavati te stresorje ter po potrebi poiskati podporo. Samooskrba, vzdrževanje socialnih povezav, ukvarjanje z dejavnostmi, ki prinašajo veselje in sprostitev, ter iskanje strokovne pomoči, če je potrebno, so pomembni koraki pri obvladovanju postpandemičnega stresa.