Maska kužnega zdravnika, znana tudi kot kljunasta maska, je bila oblikovana v 17. stoletju za zaščito uporabnika pred nalezljivimi boleznimi, zlasti pred bubonsko kugo. Čeprav je imela maska zastrašujoč videz, je njena učinkovitost pri preprečevanju širjenja bolezni vprašljiva. Kljun se je namesto zelišč običajno uporabljal za shranjevanje aromatičnih snovi, kot so kafra, meta in nageljnove žbice. Verjeli so, da te snovi odganjajo slab zrak in kugo.