Kaj je lateralni infarkt?

Lateralni medularni infarkt ali lateralni medularni sindrom, izraz, ki se uporablja za klinično stanje, ki je posledica poškodbe lateralnega dela oblangate medule. Lateralni medularni sindrom je znan tudi kot Wallenbergov sindrom ali sindrom posteriorne spodnje cerebelarne arterije (PICA).[1]

Vzroki

Lateralni medularni sindrom je lahko posledica okluzije ali kritičnega zožitve posteriorne spodnje cerebelarne arterije (PICA) – do tega lahko pride bodisi zaradi trombembolije, ki izvira iz vretenčnih ali bazilarnih arterij, bodisi zaradi zožitve izvorne arterije zaradi ateroskleroze ali disekcije [2]. ], kar povzroči neustrezno oskrbo s krvjo in posledično ishemijo.

Dejavniki tveganja za lateralni medularni infarkt so:

hipertenzija

diabetes

hiperholesterolemija

kajenje

atrijska fibrilacija

stenoza karotidne arterije

Manj pogosto je lateralni medularni sindrom lahko posledica:travme, disekcije vretenčne arterije ali emboličnega dogodka zaradi kardiogenega vzroka.[2]

Znaki in simptomi

Za lateralni medularni sindrom je značilna kombinacija:

Ipsilateralni Hornerjev sindrom (ptoza, mioza, anhidroza), ki je posledica poškodbe padajočih simpatičnih vlaken, katerih jedra so v hipotalamusu in se končajo na ravni T1/T2.

Oslabljen občutek bolečine in temperature na kontralateralni strani telesa zaradi poškodbe stranskih aksonov spinotalamičnega trakta, ki prenašajo impulze bolečine in temperature, od telesa do nivoja C2.

Disfagija zaradi poškodbe nucleus ambiguus – ki povzroči nastanek aksonov, ki tvorijo faringealno vejo vagusnega živca.

Nistagmus, ki je posledica poškodbe vestibularnega jedra in njegove povezave znotraj medule in ponsa.

Vrtoglavica in ataksija zaradi poškodbe vestibularnega jedra.

Šibkost ipsilateralne trapezne mišice in nebnih mišic zaradi poškodbe nucleus ambiguus.

Hripavost glasu zaradi poškodbe povratnega laringealnega živca, ki ima jedro znotraj medule.

Motnje občutka okusa na zadnji tretjini jezika (ipsilateralna stran) zaradi poškodbe nucleus solitarius, ki sprejema senzorične informacije iz zadnje tretjine jezika; to se prenaša preko glosofaringealnega živca.[2]

Sindrom posteriorne spodnje cerebelarne arterije

Wallenbergov sindrom je posledica poškodbe lateralne medule, ki jo oskrbuje posteriorna inferiorna cerebelarna arterija (PICA). Klinične posledice so naslednje:[3]

Ipsilateralni Hornerjev sindrom, ki ga sestavljajo mioza, ptoza in anhidroza, ki so posledica poškodbe ipsilateralnih padajočih simpatičnih vlaken, ki izhajajo iz hipotalamusa. Njihovo celično telo leži v intermediolateralnem stebru od T1-T2. Zato lahko poškodba teh vlaken kjerkoli vzdolž njihovega poteka povzroči Hornerjev sindrom.

Nistagmus, ki je pretežno rotacijski in vodoraven ter občasno paraliza pogleda, ki je posledica poškodbe medialnega longitudinalnega snopa (MLF).

Vrtoglavica in ataksija od lezije do lateralnega vestibularnega jedra in cerebelarnih povezav.[4][5]

Oslabljen občutek za bolečino in temperaturo na kontralateralni strani obraza in telesa zaradi poškodbe kontralateralnega spinotalamičnega trakta.

Ipsilateralna disfonija in disfagija zaradi lezije nucleus ambiguus, ki prizadene vagusni in glosofaringealni živec.[4]

Včasih hemipareza in atetoidna gibanja, ki so posledica poškodbe kortikospinalnega in rubrospinalnega trakta. To je neobičajno, saj te poti oskrbuje sprednja hrbtenična arterija.[6]

Oslabljen občutek okusa (ageuzija) nad zadnjo tretjino ipsilateralnega jezika, ker se okusna vlakna iz zadnje tretjine prenašajo preko glosofaringealnega živca. Poškodba jedra tractus solitarius prav tako poslabša občutek okusa.[4]

Wallenbergov sindrom je klasično povezan z infarktom PICA, vendar ga lahko v redkih primerih povzroči infarkt na območju sprednje spodnje cerebelarne arterije (AICA).[7][8]