1. Mokro in hladno okolje :Rovi med prvo svetovno vojno so bili pogosto prepojeni z vodo in blatni, kar je ustvarilo idealno okolje za razvoj jarkov. Vojaki so bili prisiljeni dlje časa stati ali korakati v jarkih, napolnjenih z vodo, z nogami, ki so bile nenehno izpostavljene vlagi.
2. Slaba obutev :Škornji, ki so jih nosili vojaki, niso bili nepremočljivi in so se pogosto prepojili z vodo. V kombinaciji z nizkimi temperaturami je to povzročilo dolgotrajno ohlajanje in maceracijo (mehčanje) stopal.
3. Pomanjkanje higiene :Osnovno higieno je bilo težko vzdrževati v nehigienskih razmerah bojevanja v jarkih. Vojaki pogosto niso mogli zamenjati mokrih nogavic in škornjev, zaradi česar so bili dolgotrajno izpostavljeni vlagi in bakterijam.
4. Kompresija in zožitev :Tesni škornji in obloge za noge so omejevali krvni obtok, kar je poslabšalo učinke mraza in vlage. Stopala so postala otekla in zakrčena, kar je dodatno poslabšalo prekrvavitev in povečalo tveganje za nastanek jarek.
5. Slaba prehrana :Vojaki so se zaradi pomanjkanja in omejenih zalog hrane pogosto srečevali s prehranskimi pomanjkljivostmi. Pomanjkanje nekaterih bistvenih vitaminov, kot je vitamin C, poslabša celjenje ran in poveča dovzetnost za okužbe.
6. Nepremičnina :Vojna v jarkih je pogosto vključevala dolga obdobja nedejavnosti, zlasti med zastoji v jarkih. Dolgotrajno stanje ali sedenje v mokrih razmerah je preprečilo, da bi se stopala izsušila, zaradi česar so bila bolj ranljiva za stopala v jarek.
Kombinacija teh dejavnikov je med prvo svetovno vojno med vojaki povzročila precejšnje število primerov stopal v jarku. Stanje lahko povzroči hude bolečine, mehurje, poškodbe tkiva in celo gangreno, če se ne zdravi. Stopalo v jarku ni vplivalo le na mobilnost vojakov, ampak je povzročilo tudi dolgoročne zdravstvene zaplete in celo amputacijo v hudih primerih.
Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com