Priprava in anestezija:
Pacientove roke temeljito očistimo in razkužimo, da zmanjšamo tveganje okužbe.
Lokalna ali regionalna anestezija se uporablja za omrtvičenje prizadetega območja in lajšanje bolečin med posegom.
Slikanje in načrtovanje:
Pred vstavitvijo zatiča lahko zdravnik posname rentgenske žarke ali uporabi druge slikovne tehnike, da določi natančno lokacijo in usmeritev zloma.
Zdravnik nato načrtuje najboljši pristop za vstavitev zatiča in ga natančno usmeri do mesta zloma.
Rez:
Na mestu zloma se na koži naredi majhen rez. Rez se običajno naredi v skladu s kostjo in se izogne večjim živcem, krvnim žilam ali kitam.
Vstavljanje zatiča:
Z uporabo specializiranega kirurškega orodja zdravnik vstavi tanek kovinski zatič skozi rez in ga usmeri v kost.
Zatič je previdno nameščen tako, da prečka linijo zloma in stabilizira kostne fragmente ter jih poravna v njihovem pravilnem anatomskem položaju.
Zaščita zatiča:
Ko je zatič nameščen, se pritrdi z različnimi tehnikami. To lahko vključuje uporabo zunanjih pripomočkov, kot so mavci, opornice ali naprave za zunanjo fiksacijo.
V nekaterih primerih je zatič lahko notranje pritrjen z vijaki ali žicami.
Nega po posegu:
Ko bo zatič vstavljen, bo zdravnik dal posebna navodila za nego, vključno z zdravljenjem ran in rehabilitacijskimi vajami za spodbujanje celjenja.
Načrtovani so redni kontrolni pregledi za spremljanje napredka celjenja in oceno potrebe po morebitnih nadaljnjih posegih ali odstranitvi zatiča.
Pomembno je vedeti, da se posebne tehnike in metode za vstavljanje zatiča v zlomljeno roko lahko razlikujejo glede na vrsto in resnost zloma ter kirurgove želje.
Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com