Izraz "dihanje" se pogosto nanaša na proces zunanjega dihanja, ki vključuje pretok kisika iz zunanjega okolja v telo in sproščanje ogljikovega dioksida. To se zgodi prek specializiranih struktur, kot so pljuča pri ljudeh in živalih ali škrge pri vodnih organizmih.
Notranje dihanje je še en pomemben vidik in se nanaša na proces transporta kisika iz pljuč ali škrg v telesne celice in odstranjevanje ogljikovega dioksida kot odpadnega produkta. Ta proces poteka na celični ravni, kjer se kisik preko celičnega dihanja uporablja za proizvodnjo energije.
Celično dihanje je niz kemičnih reakcij, ki pretvarjajo glukozo, vrsto sladkorja, v uporabno energijo v obliki adenozin trifosfata (ATP). ATP je primarna energetska valuta celic in je bistvenega pomena za različne celične procese.
Poenostavljena kemijska enačba za celično dihanje je:
Glukoza + kisik → ogljikov dioksid + voda + energija (kot ATP)
Med celičnim dihanjem se glukoza razgradi v prisotnosti kisika, pri čemer se sprosti energija, ki se shrani kot ATP. Ogljikov dioksid nastaja kot odpadni produkt in se prenaša nazaj v pljuča ali škrge, kjer se sprosti.
Na splošno dihanje zajema vitalne procese zunanjega dihanja, notranjega dihanja in celičnega dihanja, ki skupaj zagotavljajo neprekinjeno oskrbo celic s kisikom in odstranjevanje ogljikovega dioksida. Ta proces je bistvenega pomena za ohranjanje življenja in vzdrževanje celičnih funkcij v živih organizmih.
Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com