1. Mehanska prebava :Ko hrano pogoltnemo, pride v usta, kjer jo žvečimo. V želodcu pride do nadaljnje mehanske prebave. Želodec ima debele mišične stene, ki se ritmično krčijo, mešajo in mešajo hrano. To fizično dejanje razgradi večje delce hrane na manjše, kar poveča njihovo površino za boljšo prebavo.
2. Kemična prebava :Želodec izloča želodčni sok, ki vsebuje klorovodikovo kislino in prebavni encim, imenovan pepsin. Klorovodikova kislina ustvarja kislo okolje v želodcu, ubija bakterije in denaturira beljakovine. Pepsin je encim, ki specifično začne razgradnjo beljakovin v manjše peptide.
3. Absorpcija :Želodec sam po sebi ni primarno mesto za absorpcijo hranil, igra pa vlogo pri absorpciji določenih snovi. Na primer, vodotopni vitamini, kot je vitamin B12, in nekatera zdravila se lahko absorbirajo skozi želodčno sluznico.
4. Tvorba himusa :Zaradi mehanske in kemične prebave delno prebavljena hrana, pomešana z želodčnimi sokovi, tvori poltekočo snov, znano kot himus. Chyme ima konsistenco podobno gosti juhi in je pripravljen za nadaljnjo prebavo in absorpcijo v tankem črevesu.
5. Regulacija praznjenja želodca :Želodec izprazni svojo vsebino v tanko črevo z nadzorovanim procesom, imenovanim praznjenje želodca. Različni dejavniki, vključno s sestavo himusa in hormonov, kot sta gastrin in holecistokinin, uravnavajo hitrost praznjenja želodca.
Ko himus zapusti želodec in vstopi v tanko črevo, pride do nadaljnje prebave in absorpcije ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob. Trebušna slinavka in jetra prispevajo dodatne encime in snovi, ki pomagajo pri razgradnji in absorpciji hranil. Preostali neprebavljeni material sčasoma potuje v debelo črevo za nadaljnjo predelavo in izločanje iz telesa.
Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com