Zasvojenost:kaj je zanikanje?

V kontekstu zasvojenosti se zanikanje nanaša na zavračanje osebe, da bi priznala resnost svoje uporabe snovi in ​​njene negativne posledice. Je oblika obrambnega mehanizma, ki osebi omogoča, da se izogne ​​soočenju z resničnostjo svoje odvisnosti in potrebo po zdravljenju. Zanikanje se lahko kaže na različne načine:

- Minimizacija :Zmanjševanje obsega ali pogostosti uživanja substanc, racionaliziranje kot rekreativno ali neškodljivo.

- Obtoževanje drugih :Pripisovanje težav, ki jih povzroča zasvojenost, zunanjim dejavnikom, kot je vedenje ali okoliščine drugih ljudi.

- Racionalizacija :Iskanje izgovorov ali iskanje utemeljitev za nadaljnjo uporabo substanc, pogosto osredotočanje na pozitivne vidike in ignoriranje negativnih.

- Izolacija :Umik od prijateljev, družine in družabnih dejavnosti, da bi se izognili soočenjem glede uživanja substanc.

- Projekcija :Obtoževanje drugih za lastno uživanje substanc ali projiciranje svojih negativnih čustev ali vedenja na druge.

- Izogibanje :Izogibanje situacijam ali razpravam, ki bi lahko pritegnile pozornost na uživanje snovi ali njene posledice.

Zanikanje je pogosta ovira pri zdravljenju odvisnosti, saj lahko posameznikom prepreči, da bi prepoznali potrebo po pomoči in naredili korak k okrevanju. Prav tako lahko ovira njihovo sposobnost, da razvijejo vpogled v svojo odvisnost in vpliv, ki ga ima na njihova življenja. Premagovanje zanikanja je pogosto bistven prvi korak na poti okrevanja.