Hipoalbuminemija: Albumin je glavna beljakovinska sestavina krvne plazme in pomembno prispeva k osmotskemu tlaku. Stanja, kot so huda jetrna bolezen, podhranjenost, nefrotski sindrom in enteropatija zaradi izgube beljakovin, lahko povzročijo nizke ravni albumina (hipoalbuminemija), kar ima za posledico znižan osmotski tlak v plazmi.
Prekomerna hidracija: Prekomerni vnos tekočine ali oslabljeno izločanje tekočine lahko povzroči prekomerno hidracijo, redčenje plazme in zmanjšanje njene koncentracije raztopljenih snovi, vključno z beljakovinami in elektroliti. Ta učinek redčenja zniža osmotski tlak plazme.
Izguba elektrolitov: Elektroliti, kot so natrijevi, kalijevi in kloridni ioni, igrajo ključno vlogo pri vzdrževanju osmotskega tlaka v plazmi. Nenormalne izgube teh elektrolitov zaradi prekomernega znojenja, driske, bruhanja ali nekaterih zdravil lahko zmanjšajo njihovo raven v plazmi, kar povzroči znižanje osmotskega tlaka.
Povečana prepustnost kapilar: V pogojih, kjer je ogrožena celovitost kapilarnih sten, na primer pri vnetju, opeklinah ali sepsi, lahko pride do povečanega uhajanja tekočine in beljakovin iz kapilar v okoliška tkiva. Ta izguba tekočine in beljakovin iz volumna krvi v obtoku zmanjša osmotski tlak v plazmi.
Transfuzija hipotoničnih ali koloidno revnih raztopin: Transfuzija intravenskih tekočin, ki so hipotonične (nižja koncentracija raztopljene snovi) ali s pomanjkanjem koloidov (kot je albumin), lahko neposredno zmanjša osmotski tlak plazme.
Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com