1. Vazokonstrikcija: Za začetno fazo migrene je pogosto značilno zoženje ali zoženje krvnih žil v možganih, kar vodi do zmanjšanega pretoka krvi. To lahko povzroči motnje vida, znane kot "avra", kot so bliski svetlobe, cikcakasti vzorci ali slepe pege.
2. Vazodilatacija: Po fazi vazokonstrikcije se krvne žile v možganih hitro razširijo in povečajo pretok krvi. Ta dilatacija aktivira receptorje za bolečino v možganskih ovojnicah, zaščitni plasti, ki obdaja možgane in hrbtenjačo.
3. Nevrovnetje: Migrene so povezane tudi z vnetjem živčnega sistema. Aktivirana vlakna trigeminalnega živca sproščajo vnetne snovi, kot so serotonin, histamin in peptid, povezan z genom kalcitonina (CGRP), ki dodatno prispevajo k glavobolu in drugim simptomom migrene.
4. Kortikalna širijoča depresija (CSD): CSD je valovna električna motnja, ki se med migreno širi po površini možganov. Vključuje začasno motnjo normalne nevronske aktivnosti in naj bi prispeval k širjenju bolečine in nevroloških simptomov, povezanih z migrenami.
5. Aktivacija trigeminalnega živca: Trigeminalni živec, ki je odgovoren za občutke v obrazu in glavi, igra pomembno vlogo pri migrenah. Med napadom trigeminalni živec postane prekomerno aktiven, kar povzroči sproščanje nevropeptidov, ki povzročajo vnetje in bolečine v glavi in obrazu.
6. Prizadetost avtonomnega živčnega sistema: Migrene lahko vplivajo tudi na avtonomni živčni sistem, ki uravnava nehotene telesne funkcije. Posledica tega so lahko simptomi, kot so slabost, bruhanje, driska, bleda koža, znojenje ter spremembe srčnega utripa in krvnega tlaka.
Pomembno je omeniti, da se natančno zaporedje in mehanizmi, ki sodelujejo pri migrenah, lahko razlikujejo od osebe do osebe. Nekateri posamezniki lahko občutijo vse te spremembe, medtem ko imajo drugi le nekaj ali celo drugačne simptome. Razumevanje teh fizioloških sprememb lahko pomaga pri razvoju učinkovitega zdravljenja in strategij za obvladovanje migrene.
Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com