2. Povečana frekvenca dihanja: Stresni hormoni prav tako povečajo hitrost in globino dihanja, v telo vnesejo več kisika in pripravijo mišice na delovanje.
3. Razširjene zenice: Stresni hormoni povzročajo širjenje zenic, kar omogoča več svetlobe, da vstopi v oči in izboljša vid v slabih svetlobnih pogojih.
4. Znojenje: Stresni hormoni stimulirajo žleze znojnice, kar povzroči potenje. To pomaga ohladiti telo in preprečiti pregrevanje med odzivom "boj ali beg".
5. Povečana mišična napetost: Stresni hormoni povzročijo, da se mišice napnejo, s čimer telesu zagotovijo dodatno moč in ga pripravijo na telesno aktivnost.
6. Zmanjšana prebava: Stresni hormoni preusmerijo pretok krvi stran od prebavnega sistema proti mišicam in organom, ki so potrebni za odziv "boj ali beg". To lahko povzroči zmanjšano prebavo in želodčne težave.
7. Povišana raven sladkorja v krvi: Stresni hormoni povzročajo sproščanje glukoze v krvni obtok, kar telesu zagotavlja energijo za odziv "boj ali beg".
8. Povečana budnost in osredotočenost: Stresni hormoni lahko izostrijo mentalno osredotočenost in budnost ter posamezniku pomagajo, da se hitro in učinkovito odzove na stresorje.
9. Zmanjšana imunska funkcija: Kronični stres lahko zavre imunski sistem, zaradi česar je posameznik bolj dovzeten za okužbe in bolezni.
10. Povečano tveganje za srčno-žilne bolezni in možgansko kap: Dolgotrajna izpostavljenost stresnim hormonom lahko poveča tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni, kot sta srčni infarkt in možganska kap, zaradi obremenitve srca in ožilja.
Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com