Stresna situacija lahko poveča telesno temperaturo zaradi potenja in srčni utrip. Te spremembe so posledica medsebojnega delovanja?

Ko je oseba v stresni situaciji, se aktivira simpatični živčni sistem (SNS). Ta sistem sproži vrsto fizioloških odzivov, ki pripravijo telo na odziv na boj ali beg. Ti odzivi vključujejo povečan srčni utrip, povečano potenje in povečano telesno temperaturo.

SNS je del avtonomnega živčnega sistema, ki nadzoruje nehotene telesne funkcije, kot so srčni utrip, prebava in dihanje. SNS se aktivira, ko telo zazna grožnjo, in deluje tako, da telo pripravi na odziv na to grožnjo.

V stresni situaciji SNS sprošča hormone, kot sta adrenalin in noradrenalin. Ti hormoni povzročijo pospešen srčni utrip, zoženje krvnih žil in aktiviranje žlez znojnic. Pospešen srčni utrip in zoženje krvnih žil pomagata zvišati krvni tlak in dovajata več kisika in hranilnih snovi v mišice. Žleze znojnice pomagajo ohlajati telo.

SNS ima tudi vlogo pri uravnavanju telesne temperature. Ko je telo v stresni situaciji, SNS sprošča hormone, ki povzročajo zvišanje telesne temperature. To povišanje telesne temperature pomaga pripraviti telo na boj ali beg.