Kaj se zgodi, ko pepsin v želodcu razgradi hrano?

Ko pepsin v želodcu razgradi hrano, postane poltekoča snov, znana kot himus. Ta delno prebavljena hrana nato preide skozi pilorično zaklopko in v dvanajstnik, ki je prvi del tankega črevesa. Tukaj so ključni dogodki, ki se zgodijo po tem, ko hrano razgradi pepsin v želodcu:

1. Nevtralizacija želodčne kislosti :Ko se himus premakne v dvanajstnik, se kislo okolje, ki prihaja iz želodca, postopoma nevtralizira. Trebušna slinavka izloča bikarbonatne ione (HCO3-), ki pomagajo dvigniti raven pH in ustvarjajo bolj alkalno okolje, primerno za encime, ki delujejo v tankem črevesu.

2. Izločanje encimov trebušne slinavke :Prisotnost himusa v dvanajstniku sproži sproščanje hormonov, kot sta holecistokinin (CCK) in sekretin iz črevesnih celic. Ti hormoni signalizirajo trebušni slinavki, da izloča sokove trebušne slinavke, ki vsebujejo različne prebavne encime. Glavni encimi trebušne slinavke, ki sodelujejo pri prebavi beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob, so:

- Tripsin in kimotripsin:Ti encimi nadalje razgradijo beljakovine v manjše peptide.

- Amilaza trebušne slinavke:Ta encim razgrajuje kompleksne ogljikove hidrate, kot je škrob, v manjše sladkorje, kot sta maltoza in dekstrin.

- Pankreasna lipaza:Ta encim razgrajuje trigliceride (maščobe) v maščobne kisline in glicerol.

3. Emulgiranje maščob :Žolčnik sprošča žolč, ki pomaga emulgirati maščobe, zaradi česar so bolj dostopne za prebavo. Žolč vsebuje žolčne soli, ki delujejo kot detergenti in razgrajujejo velike maščobne kapljice na manjše.

4. Prebava ogljikovih hidratov in beljakovin :Encimi trebušne slinavke še naprej razgrajujejo ogljikove hidrate, beljakovine in maščobe v še manjše molekule in jih pripravljajo za absorpcijo. Ogljikovi hidrati se razgradijo na enostavne sladkorje (glukozo, fruktozo in galaktozo), beljakovine se razgradijo na aminokisline, maščobe pa na maščobne kisline in glicerol. Te manjše molekule je lažje absorbirati in prenašati skozi črevesno steno.

5. Absorpcija hranil :Prebavljena hranila, vključno z aminokislinami, enostavnimi sladkorji in maščobnimi kislinami, se nato absorbirajo skozi stene tankega črevesa v krvni obtok. Ta proces vključuje različne transportne mehanizme in zahteva prisotnost specializiranih struktur, kot so resice in mikrovili v črevesni sluznici.

6. Peristaltika in segmentacija :Tanko črevo je podvrženo mišičnim kontrakcijam, znanim kot peristaltika in segmentacija. Te kontrakcije pomagajo mešati hrano s prebavnimi encimi, olajšajo absorpcijo hranil in premaknejo preostali neprebavljeni material po prebavnem traktu.

Po absorpciji hranil se morebitne neprebavljene sestavine hrane in voda premaknejo v debelo črevo (debelo črevo) za nadaljnjo predelavo, absorpcijo vode in tvorbo blata, ki se na koncu izloči iz telesa z defekacijo.