Kako lahko refleks sunka bicepsa in tricepsa pomagata locirati mesto poškodbe pri pacientu s poškodbo vratu?

Refleks trzanja bicepsa in refleks trzanja tricepsa sta dva pomembna refleksa, ki ju je mogoče uporabiti za oceno celovitosti hrbtenjače in perifernih živcev. Ti refleksi se izzovejo z udarjanjem po tetivi bicepsa ali tricepsa z refleksnim kladivom in opazovanjem posledične mišične kontrakcije.

Pri pacientu s poškodbo vratu lahko refleks trzanja bicepsa in refleks sunka tricepsa nista ali sta zmanjšana, odvisno od lokacije in resnosti poškodbe. To lahko pomaga lokalizirati mesto poškodbe, saj so različni refleksi povezani z različnimi nivoji hrbtenjače.

Na primer, refleks sunka bicepsa je povezan s stopnjo C5-C6 hrbtenjače, refleks sunka tricepsa pa s stopnjo C7-C8. Če refleks bicepsnega trzanja ni, to nakazuje, da lahko pride do poškodbe ravni C5-C6 hrbtenjače. Podobno, če je refleks triceps trzanja odsoten, to nakazuje, da lahko pride do poškodbe ravni C7-C8 hrbtenjače.

Poleg ocene prisotnosti ali odsotnosti refleksov je mogoče izmeriti tudi latenco (časovni zamik) refleksov. Podaljšana latenca lahko kaže na upočasnjeno prevodnost živcev, ki je lahko posledica poškodbe hrbtenjače ali perifernih živcev.

S kombiniranjem informacij iz refleksa trzanja bicepsa, refleksa trzanja tricepsa in drugih kliničnih ugotovitev je mogoče zožiti lokacijo poškodbe pri pacientu s poškodbo vratu. Te informacije so lahko v pomoč pri usmerjanju nadaljnjih diagnostičnih testov in zdravljenja.