1. Oslabljena kožna pregrada: Zdrava koža deluje kot naravna bariera, ki preprečuje vstop patogenom. Ko je koža poškodovana zaradi ran, vreznin, odrgnin ali opeklin, ustvari neposredno pot za vstop mikroorganizmov v telo, kar poveča tveganje za okužbo.
2. Izguba zaščitnih plasti: Najbolj zunanja plast kože (epidermis) je sestavljena iz tesno stisnjenih celic, ki preprečujejo izgubo vode in vdor patogenov. Poškodba povrhnjice poruši to zaščitno pregrado, kar omogoči mikroorganizmom, da dosežejo globlje plasti kože in potencialno povzročijo okužbo.
3. Ogrožena imunska funkcija: Imunske celice kože igrajo ključno vlogo pri prepoznavanju in odstranjevanju patogenov, ki vdrejo na površino kože. Ko je koža poškodovana, je lahko lokalni imunski odziv oslabljen, zaradi česar se je težje boriti proti vdorom mikroorganizmov.
4. Povečana vlaga: Poškodovana koža pogosto postane vlažna zaradi izgube tekočine iz rane ali prisotnosti eksudata. To vlažno okolje je idealno gojišče za bakterije, ki spodbuja njihovo rast in kolonizacijo.
5. Vsaditev tujega telesa: V primeru odprtih ran ali kirurških rezov lahko uporaba medicinskih pripomočkov ali šivov ustvari dodatne poti za okužbo. Če ti pripomočki niso pravilno sterilizirani ali če se ne upoštevajo ustrezni ukrepi za nadzor okužb, lahko vnesejo bakterije in povečajo tveganje okužbe.
6. Sistemska ogroženost: Ljudje z osnovnimi zdravstvenimi težavami, kot je sladkorna bolezen ali imunosupresija, so bolj dovzetni za okužbe. Zmanjšana celovitost kože pri takih posameznikih lahko dodatno poveča tveganje za okužbo zaradi oslabljenega imunskega odziva.
Za zmanjšanje tveganja okužbe v primerih zmanjšane celovitosti kože je bistvenega pomena ustrezna nega ran in higienska praksa. Pravočasno čiščenje ran, menjava oblog in ukrepi za preprečevanje okužb so ključni pri pospeševanju celjenja in preprečevanju zapletov, povezanih z okužbo.
Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com