V čustvenih obdobjih, aktivira se simpatični sistem, kar vodi do povečanja srčnega utripa, krvnega tlaka in dihanja. Parasimpatični sistem je zaviran, kar povzroči zmanjšanje prebave in slinjenja. Te spremembe pomagajo telesu, da se pripravi na telesno aktivnost.
V času brez čustev, aktivira se parasimpatični sistem, kar povzroči zmanjšanje srčnega utripa, krvnega tlaka in dihanja. Simpatični sistem je zaviran, kar povzroči povečano prebavo in slinjenje. Te spremembe pomagajo telesu, da se sprosti in prihrani energijo.
Simpatični in parasimpatični sistem sodelujeta pri ohranjanju ravnovesja v telesu. Ko je en sistem aktiviran, je drugi sistem onemogočen. To ravnovesje je bistveno za vzdrževanje homeostaze.
Tukaj je nekaj primerov, kako medsebojno delujeta simpatični in parasimpatični sistem, da povzročita spremembe v telesu v čustvenih in nečustvenih časih:
* Ko ste pod stresom, aktiviran je simpatični sistem. To vodi do povečanja srčnega utripa, krvnega tlaka in dihanja. Lahko se počutite tudi prepotene, drhteče in napete.
* Ko se počutite sproščeno, aktivira se parasimpatični sistem. To vodi do zmanjšanja srčnega utripa, krvnega tlaka in dihanja. Lahko se tudi počutite mirne, zaspane in zadovoljne.
* Ko jeste, aktivira se parasimpatični sistem. To vodi do povečane prebave in slinjenja. Morda boste tudi lačni in žejni.
* Ko spite, aktivira se parasimpatični sistem. To vodi do zmanjšanja srčnega utripa, krvnega tlaka in dihanja. Lahko se tudi počutite utrujeni in zaspani.
Simpatični in parasimpatični sistem sta bistvena za vzdrževanje homeostaze v telesu. Skupaj pomagajo telesu pri odzivanju na spremembe v okolju in ohranjajo ravnovesje med aktivnostjo in počitkom.
Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com