Kaj je nitroglicerin?

V medicini se uporablja tudi kot vazodilatator, ki se uporablja pri zdravljenju angine pektoris (bolečine v prsnem košu, povezane s koronarno srčno boleznijo) in kongestivnega srčnega popuščanja.

Kemična zgradba:

Nitroglicerin ima molekulsko formulo C3H5N3O9 in molekulsko maso 227,08 g/mol. Sestavljen je iz osrednje molekule glicerola (trihidričnega alkohola) s tremi nitratnimi skupinami (-NO2), ki so vezane na vsako od treh hidroksilnih (-OH) skupin. Zaradi prisotnosti teh nitratnih skupin je nitroglicerin zelo nestabilen in nagnjen k eksplozivni razgradnji.

Eksplozivne lastnosti:

Nitroglicerin je močan eksploziv, kar pomeni, da je lahko podvržen hitri kemični reakciji, pri kateri se sprostijo velike količine toplote in plinov, kar povzroči močno eksplozijo. Eksplozija nitroglicerina se zgodi, ko je izpostavljen udarcu, vročini ali trenju, zaradi česar molekula razpade in sprosti energijo v obliki detonacijskega vala.

Medicinska uporaba:

V medicini se nitroglicerin uporablja kot vazodilatator, snov, ki povzroči sprostitev in razširitev krvnih žil, kar poveča pretok krvi v srčno mišico. Uporablja se predvsem za zdravljenje angine pektoris, stanja, za katerega so značilne bolečine v prsnem košu zaradi zmanjšanega pretoka krvi v srce. Nitroglicerin je učinkovit pri lajšanju simptomov angine s hitrim povečanjem pretoka krvi v srce, zmanjšanjem potrebe miokarda po kisiku in širjenjem koronarnih arterij.

Nitroglicerin se običajno daje v obliki podjezične tablete, ki jo damo pod jezik in pustimo, da se raztopi. To omogoča hitro absorpcijo in hiter začetek delovanja, običajno v nekaj minutah. Uporablja se lahko tudi kot lokalno mazilo, obliž ali pršilo za podaljšane učinke.

Varnostni vidiki:

Zaradi njegove eksplozivne narave je treba z nitroglicerinom ravnati zelo previdno. Je zelo občutljiv na vročino in udarce in že majhne količine so lahko nevarne, če z njimi ne ravnamo pravilno. Nitroglicerin se običajno proizvaja, prevaža in skladišči pod nadzorovanimi pogoji, da se preprečijo nenamerne eksplozije.

Zgodovinski pomen:

Nitroglicerin je prvi sintetiziral italijanski kemik Ascanio Sobrero leta 1847. Njegove eksplozivne lastnosti so bile kasneje prepoznane, kar je pripeljalo do njegove široke uporabe pri izdelavi dinamita in drugih eksplozivov za vojaške in industrijske namene. Vendar pa sta njegova občutljivost in potencial za nesreče pripeljala tudi do razvoja varnejših alternativ, kot je dinamit, ki je mešanica nitroglicerina z vpojnim materialom, kot je diatomejska zemlja.