1. Organizacija: Mišična vlakna vsebujejo ponavljajoče se enote, imenovane sarkomere, ki so osnovni gradniki mišične kontrakcije. Vsak sarkomer je sestavljen iz tankih (aktin) in debelih (miozin) filamentov, ki so razporejeni na delno prekrivajoči se način.
2. Interakcija filamentov: Med krčenjem mišice debeli miozinski filamenti zdrsnejo mimo tankih aktinskih filamentov, zaradi česar se sarkomeri skrajšajo in mišica skrči. To drsno gibanje poganjajo molekularne interakcije med glavami miozina in specifičnimi veznimi mesti na aktinskih filamentih.
3. Vloga ATP: Energija, potrebna za krčenje mišic, prihaja iz hidrolize ATP (adenozin trifosfata) s pomočjo miozinskih glav. Ko se ATP veže na miozin, je podvržen konformacijski spremembi, ki omogoči miozinski glavi, da se veže na aktin.
4. Formacija prečnega mostu: Po vezavi na aktin miozinska glava tvori prečni most z aktinskim filamentom. Ta prečni most deluje kot ročica vzvoda in ustvarja silo, ko je podvržen močnemu udarcu. Med tem močnim udarcem se glava miozina vrti in potegne aktinski filament proti središču sarkomere, kar povzroči drsno gibanje.
5. Sprostitev: Mišična sprostitev se pojavi, ko se živčni signal ustavi in se kalcijevi ioni črpajo nazaj v sarkoplazemski retikulum. Posledično se kompleks troponin-tropomiozin premakne nazaj na svoje mesto, blokira mesta za vezavo miozina na aktinu in prečni mostovi se ločijo. Muskelfiber se vrne v sproščeno stanje.
Model drsnega filamenta zagotavlja podrobno razumevanje molekularnih mehanizmov, na katerih temelji krčenje in sprostitev mišic. Pojasnjuje, kako interakcija med aktinskimi in miozinskimi filamenti, omogočena s hidrolizo ATP, povzroči ustvarjanje sile in skrajšanje mišičnih vlaken. Ta model je bil ključnega pomena pri napredovanju našega znanja o fiziologiji mišic in razumevanju, kako mišice delujejo pri gibanju in različnih fizioloških procesih.
Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com