Diskretna čustva so različna, temeljna čustva, ki so splošno priznana v kulturah in jezikih. Ta čustva se pogosto doživijo kot odziv na posebne dražljaje ali dogodke in so lahko intenzivna in kratkotrajna. Primeri vključujejo veselje, jezo, žalost, strah, presenečenje in gnus.
2. Dimenzionalna čustva:
Dimenzijska čustva so organizirana vzdolž neprekinjenih dimenzij ali osi, kar omogoča variacije in kombinacije čustvenih izkušenj. Ta čustva je mogoče predstaviti glede na njihovo valenco (pozitivno ali negativno) in vzburjenost (visoko ali nizko).
- Valenca se nanaša na prijetnost ali neprijetnost čustva, ki sega od skrajnega veselja do skrajne žalosti.
- Vzbujanje se nanaša na stopnjo aktivacije ali intenzivnosti, povezano s čustvom, ki sega od umirjenosti do visokega vznemirjenja.
3. Primarna in sekundarna čustva:
- Primarna čustva:
Primarna čustva veljajo za osnovna, prirojena in univerzalna čustva, ki se pojavijo zgodaj v razvoju. Ta čustva so tesno povezana z našimi biološkimi odzivi na okolje in se običajno izražajo z obrazno mimiko in vokalizacijo. Primeri primarnih čustev vključujejo veselje, jezo, žalost, strah in gnus.
- Sekundarna čustva:
Sekundarna čustva so bolj zapletena in se pogosto razvijejo pozneje v življenju. Nastanejo kot posledica interakcij z drugimi, družbenih norm in kulturnih vplivov. Sekundarna čustva lahko vključujejo kombinacije ali mešanice primarnih čustev, socialnih skrbi in kognitivnih vrednotenj. Primeri vključujejo krivdo, ponos, sram, hvaležnost in prezir.
4. Pozitivna in negativna čustva:
Čustva lahko tudi razvrstimo med pozitivna ali negativna glede na njihov vpliv na naše počutje in splošne subjektivne izkušnje.
- Pozitivna čustva:
Pozitivna čustva so povezana z občutki veselja, zadovoljstva, zadovoljstva in ugodja. Prispevajo k občutkom sreče, izpolnjenosti in splošnemu dobremu počutju.
- Negativna čustva:
Negativna čustva so povezana z občutki žalosti, jeze, strahu, tesnobe in nezadovoljstva. Lahko so moteči in lahko motijo našo sposobnost učinkovitega delovanja. Vendar pa lahko negativna čustva igrajo tudi prilagoditvene vloge, na primer signalizirajo morebitne grožnje ali nas motivirajo, da ukrepamo.
5. Čustva, povezana s pristopom in izogibanjem:
Drug način za kategorizacijo čustev temelji na njihovih motivacijskih težnjah:
- Čustva, povezana s pristopom:
Čustva, povezana s pristopom, nas spodbujajo, da se vključimo v določene cilje, ljudi ali situacije ali se premaknemo k njim. Primeri vključujejo veselje, navdušenje in upanje.
- Čustva, povezana z izogibanjem:
Čustva, povezana z izogibanjem, nas ženejo, da se izogibamo ali umikamo določenim predmetom, situacijam ali posameznikom. Primeri vključujejo strah, gnus in jezo.
Pomembno je vedeti, da so čustva lahko dinamična in večplastna in morda ne sodijo vedno v eno kategorijo. Različne teorije in pristopi k klasifikaciji čustev se še naprej razvijajo na področjih psihologije in afektivne znanosti.
Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com