1. Začetno povečanje :V pričakovanju prihajajoče telesne aktivnosti telo sprošča hormone, kot sta adrenalin (epinefrin) in kortizol. Ti hormoni sprožijo razgradnjo shranjenega glikogena (oblike glukoze) v glukozo, kar povzroči začasno zvišanje ravni glukoze v krvi.
2. Pomanjkanje glikogena :Ko se dirka začne in se posameznik ukvarja z intenzivno telesno aktivnostjo, mišice začnejo uporabljati glukozo kot svoj primarni vir energije. Ta povečana poraba glukoze lahko povzroči postopno izčrpavanje zalog glikogena, kar povzroči znižanje ravni glukoze v krvi.
3. Glukoneogeneza :Za vzdrževanje ravni glukoze v krvi med dolgotrajno vadbo telo sproži proces, imenovan glukoneogeneza, kjer pretvori vire, ki niso ogljikovi hidrati, kot so beljakovine in maščobe, v glukozo. To pomaga dopolniti zaloge glukoze v krvnem obtoku in vzdrževati raven glukoze v krvi.
4. Hormonski odziv :Znižanje ravni glukoze v krvi sproži sproščanje dodatnih hormonov, kot sta glukagon in rastni hormon. Ti hormoni spodbujajo nadaljnjo razgradnjo glikogena in sproščanje glukoze iz jeter, kar pomaga stabilizirati raven glukoze v krvi.
5. Regulacija z insulinom :Med intenzivno vadbo se poveča občutljivost telesa na insulin. To omogoča glukozi, da učinkoviteje vstopi v mišične celice, kar olajša proizvodnjo energije. Posledično se lahko zniža raven inzulina, kar dodatno podpira vzdrževanje ravni glukoze v krvi.
Treba je omeniti, da se individualni odzivi na vadbo lahko razlikujejo in dejavniki, kot so prehrana, stopnja telesne pripravljenosti in intenzivnost vadbe, lahko vplivajo na spremembo ravni glukoze v krvi pred in med tekmo. Zato je pomembno, da se posamezniki, zlasti tisti s sladkorno boleznijo ali drugimi zdravstvenimi težavami, posvetujejo z zdravstvenimi delavci in ustrezno prilagodijo svoje vadbene rutine in prehranjevalne načrte.
Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com