Kako se diagnosticira poškodba vranice?

Diagnoza poškodbe vranice vključuje kombinacijo fizičnega pregleda, anamneze, slikovnih testov in laboratorijskih izvidov. Tukaj so koraki, ki se običajno izvajajo za diagnosticiranje poškodbe vranice:

1. Fizični pregled: Zdravstveni delavec opravi temeljit fizični pregled, pri čemer posveti pozornost trebuhu in levemu zgornjemu kvadrantu. Znaki poškodbe vranice lahko vključujejo občutljivost, podplutbe ali otekline v levem zgornjem delu trebuha, kot tudi varovanje (nehoteno krčenje mišic za zaščito območja) ali povratno občutljivost (bolečina ob nenadni sprostitvi pritiska).

2. Zdravstvena zgodovina: Ponudnik zdravstvenega varstva povpraša o pacientovi zdravstveni anamnezi, vključno z morebitno nedavno poškodbo trebuha, kot je udarec v trebuh, padec ali prometna nesreča.

3. Slikovni testi: Slikovni testi so bistveni za diagnosticiranje poškodbe vranice in oceno njenega obsega. Pogosto uporabljeni slikovni testi vključujejo:

- Ultrazvok: Ultrazvok uporablja zvočne valove za ustvarjanje slik trebuha v realnem času. Z njim lahko zaznamo prisotnost krvi v trebušni votlini (hemoperitonej) ter ocenimo velikost in strukturo vranice.

- Računalniška tomografija (CT): CT skeniranje uporablja rentgenske žarke in računalniško obdelavo za ustvarjanje slik prečnega prereza trebuha. Zagotavlja podrobnejše informacije o obsegu poškodbe vranice, vključno s prisotnostjo raztrganin, zmečkanin ali hematomov.

- Magnetna resonanca (MRI): MRI uporablja magnetna polja in radijske valove za ustvarjanje podrobnih slik trebuha. V določenih primerih lahko zagotovi dodatne informacije, zlasti kadar gre za pomisleke glede žilnih poškodb.

4. Laboratorijski izvidi: Za preverjanje znakov krvavitve ali drugih nenormalnosti se lahko opravijo preiskave krvi. Nizka raven hemoglobina ali hematokrita, kot tudi povišano število belih krvnih celic, lahko kažejo na notranjo krvavitev ali vnetje.

5. Diagnostična laparoskopija: V nekaterih primerih je morda potrebna diagnostična laparoskopija. To vključuje vstavljanje majhne kamere skozi majhen rez v trebuhu za neposredno vizualizacijo vranice in oceno obsega poškodbe.

Na podlagi ugotovitev fizičnega pregleda, anamneze, slikovnih preiskav in laboratorijskih rezultatov lahko zdravstveni delavec diagnosticira poškodbo vranice in določi ustrezen načrt zdravljenja.